Ravnanje
po fatimskih sporočilih prinaša človeštvu mir in srečo. Poglejmo svetovni mir, ki je
povezan s srečo
ljudi. Ko sta se v Fatimi trem pastirčkom, Luciji, Frančišku
in Jacinti,
večkrat prikazala angel in Devica Marija, je divjala prva
svetovna vojna. Od
leta 1916 dalje je morila tudi portugalske može in fante. Na
drugem koncu
Evrope, v Rusiji, sta Trocki in Lenin pripravljala oktobrsko
revolucijo, ki je
prinesla komunistično oblast in z njo na milijone in milijone
mrtvih.
Angel se je pri drugem prikazanju, poleti
1916, predstavil
kot »angel varuh, angel Portugalske«. Pastirčkom je naročil,
naj stalno
darujejo Bogu molitve in žrtve, da bodo za svojo domovino
pridobili mir.
Že pri prvem prikazanju,
13. maja 1917,
je Marija naročila otrokom, naj vsak dan molijo rožni
venec, da bodo
izprosili svetu mir in
konec vojne.
To naročilo z omembo miru je ponovila tudi pri tretjem in
petem prikazanju. Pri
zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, se je Marija predstavila
kot Gospa
rožnega venca. Napovedala je, da se bo vojna končala in se
bodo vojaki v
kratkem vrnili domov. Trije fatimski pastirčki so s svojimi
molitvami rožnega
venca in žrtvami prispevali k skrajšanju prve svetovne vojne
in k omejitvi
njenih grozot.
Dve desetletji pozneje
je že nastopila druga
svetovna vojna, hujša od prve. Ne
bi je bilo
1) če bi ljudje živeli v
prijateljstvu
z Bogom,
2) in bi bila Rusija
pravočasno
posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu
3) ter bi ljudje
pravočasno začeli
obhajati prvosobotno pobožnost na fatimski način.
Povzemimo vsa fatimska sporočila, tako
angelova kot Marijina:
Iz njih sklepamo, da pet dejstev zagotavlja svetovni mir in
srečo človeštva:
1. življenje v prijateljstvu z Bogom, kar pomeni, da zelo
pazimo, da Boga ne
žalimo z velikimi grehi;
2. redna molitev, zlasti
molitev rožnega venca;
3. sprejemanje žrtev in križev v zadoščenje za svoje in tuje
grehe in kot prošnjo
za spreobrnjenje grešnikov;
4. obhajanje prvosobotne pobožnosti v zadoščenje Marijinemu
brezmadežnemu Srcu.
K tej zadostilni pobožnosti spadajo: spoved, sveto obhajilo,
molitev enega dela
rožnega venca in 15 minut premišljevanja ene ali več
skrivnosti rožnega venca;
5. posvetitev
Marijinemu
brezmadežnemu Srcu.
Vse to je treba
upoštevati in
izpolnjevati tudi danes, kajti Marija je v 2. fatimski
skrivnosti le za nekaj
časa zagotovila svetovni mir. Za dalj časa pa ga moremo in
moramo s svojim
življenjem po teh petih sredstvih zagotoviti mi.
To velja tudi
za mir in srečo v domači družini.
1. Če vsi člani v
družini živijo v
prijateljstvu z Bogom, redno
prejemajo zakramente in se ravnajo po evangeliju, ni
nevarnosti, da bi se
posamezniki med seboj tako sprli, da bi se družina razbila.
2. Družina, ki dan
zaključi z molitvijo
rožnega venca, bo
gotovo ostala
skupaj in lahko upamo, da bo skupaj pri Bogu tudi v prihodnjem
življenju.
3. Če bodo vsi člani v
družini
sprejemali žrtve in
križe v
zadoščenje za svoje in tuje grehe ter kot prošnjo za
spreobrnjenje grešnikov,
bodo sami srečni. Hkrati bodo s tem mnogim pomagali k srečnemu
družinskemu
življenju, saj smo v Cerkvi vsi eno telo, katerega udje
skrbijo drug za
drugega.
4. Prvosobotna
pobožnost jim bo zaslužila, da bodo v svojih družinah
živeli v miru in
sreči, v prihodnjem življenju pa bodo deležni večne sreče.
5. Posvetitev
Marijinemu in Jezusovemu Srcu ter življenje iz te
posvetitve bo družinam
dajala moč, da bodo uresničile vse tisto, kar Marija in Jezus
od njih
pričakujeta.
Tako bomo prispevali k
zmagi Marijinega
brezmadežnega Srca. Sv. Janez Pavel II. je pogosto, zlasti
pred škofom Pavlom
Hnilico, ponavljal tolažilne besede: »Končno
bo zmagalo Marijino brezmadežno Srce.«
Storimo,
kar moremo, da bo
ta zmaga v
človeških srcih in v javnem življenju nastopila čim prej.
Začnimo pri sebi!
Spodbudimo tiste, ki so nas pripravljeni poslušati! Molimo za
tiste, ki niso
pripravljeni poslušati naših povabil.