Posvetitev Jazusovemu in Marijinemu Srcu

četrtek, 20. februar 2020

7. NEDELJA MED LETOM PRIDIGA OB 100-LETNICI SMRTI SV. JACINTE MARTO, FATIMSKE VIDKINJE (goduje 20. februarja)


7. NEDELJA MED LETOM
PRIDIGA OB 100-LETNICI SMRTI SV. JACINTE MARTO, FATIMSKE VIDKINJE (goduje 20. februarja)
3 Mz 19,1-2.17-18; 1 Kor 3,16-23; Mt 5, 38-48

23.2.2020

(z določenimi prilagoditvami jo lahko vzamete tudi že na 6. nedeljo med letom ali v postnem času)


"Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet." Ta Božji klic smo slišali v današnjem 1. berilu iz 3. Mojzesove knjige. Vsi smo poklicani k svetosti, od najmlajših do najstarejših oz. od najstarejših do najmlajših.
V teh dneh sta nam za zgled in priprošnjika postavljena najmlajša svetnika naše Katoliške Cerkve, ki nista mučenca, in sicer sv. Frančišek in Jacinta Marto. Godujeta 20. februarja, na smrtni dan sv. Jacinte.
Pravzaprav so vsi trije fatimski pastirčki in vidci, Lucija, Frančišek in Jacinta sveto živeli. Za svetnika sta bila razglašena Frančišek in Jacinta, in sicer je bila njuna beatifikacija leta 2000, kanonizacija pa leta 2017. Za Lucijo pa ta postopek še poteka, ker je živela neprimerno dlje kot onadva. Njima je namreč Devica Marija v prikazanju rekla, da ju bo kmalu vzela k sebi. Frančišek je umrl 4. aprila 1919, Jacinta je odšla k Bogu 20. februarja 1920, Lucija pa je zatisnila oči za ta svet 13. februarja 2005.
Letos naj bi bilo v ospredju praznovanje sv. Jacinte, saj mineva 100 let od njenega odhoda v večnost. V določenih pogledih pa so vsi trije tako ali tako neločljivo povezani. Skupaj so se igrali in hodili na pašo, skupaj so doživeli angelova in Marijina prikazanja, skupaj so molili rožni venec in delali pokoro za spreobrnjenje grešnikov. Radi so imeli Jezusa v sv. evharistiji, ki so mu skupaj radi rekli "Skriti Jezus". Konec koncev so bili za kratek čas skupaj tudi v ječi, ko jih je dal zapreti župan, da bi od njih izvedel skrivnosti, pa mi jih niso hoteli povedati.
Jacinta je najmlajša od fatimskih vidcev. Zanimivo je, da so že, ko so bili še majhni, njihovi starši zelo skrbeli, da so bili pastirčki vedno v dobri družbi ter so se izogibali tistih otrok, ki so nespodobno govorili. Zato je Frančiškova in Jacintina mati nekoč naročila, naj se igrata na domačem dvorišču. Jacinta je sporočila Luciji: "Moja mati ... noče, da se naučiva teh tako grdih stvari, ki so greh in ki jih Jezušček ne mara."
Omenjeno je že bilo, da so fatimski pastirčki delali pokoro za spreobrnjenje grešnikov. Mala Jacinta si je v tej smeri zelo prizadevala, da ni izpustila nobene priložnosti. - Jezus nam v govoru na gori pravi: "Če te kdo prosi, mu daj!" (Mt 5,42). - Ko je nekaj otrok beračilo od hiše do hiše in so jih srečali pastirčki, je Jacinta dejala: "Dajmo tem revčkom svojo malico za spreobrnjenje grešnikov!" Stekla je k njim in jim razdelila malico. Pastirčki so večkrat dali malico tem revnim otrokom.
Jacinta je zelo rada imela Marijino brezmadežno Srce. Pogosto je šla na polje trgat rože in ob tem pela melodijo, ki si jo je sama izmislila: "Ljubeznivo Srce Marijino, bodi moje rešenje! Brezmadežno Srce Marijino, spreobrni grešnike, varuj duše pred peklom!"
Rada je molila za papeža. Marija je pastirčkom razodela 3. fatimsko skrivnost, ki vključuje napoved atentata na papeža, mala Jacinta pa je ob drugi priložnosti za trenutek doživela še svoje videnje o stiski svetega očeta, (kako je klečal pred neko mizo in jokal z rokami na obrazu, medtem ko je zunaj stalo veliko ljudi in so nekateri metali kamenje vanj, drugi so ga preklinjali in izgovarjali veliko grdih besed.) Jacinta je rekla: "Ubogi sveti oče, veliko moramo moliti zanj." Ob razglasitvi Frančiška in Jacinte za blažena leta 2000 se je papež Janez Pavel II. posebej zahvalil Jacinti "za žrtve in molitve, ki jih je darovala za svetega očeta, ki ga je videla, da tako trpi."
Ker se bliža postni čas, je prav, da povemo sledeče: Jacinta je pri igri dobila nalogo, naj poljubi Lucijinega brata, vendar je raje izbrala, da bo poljubila Jezusa na križu.  Potem je objemala in poljubljala Križanega s takšno predanostjo, da Lucija tega ni nikoli pozabila. Lucija je večkrat Jacinti pripovedovala o Jezusovem trpljenju. Jacinta pa je pozorno poslušala in jo je ganilo do solz. Iz sočutja do Jezusa je jokala in rekla: "Naš ubogi Gospod! Nikoli več ne bom grešila, ker nočem, da bi naš Gospod trpel."
Proti koncu svojega življenja (oktobra 1918) je Jacinta zbolela. Veliko je morala pretrpeti, nekaj časa doma, nekaj časa v treh različnih bolnišnicah oz. ustanovah, a je vendar vse trpljenje vdano prenašala in ga darovala v različne namene. Rekla je npr.: "Zelo veliko bolečino čutim v prsih, vendar ničesar ne povem svoji materi. Hočem trpeti za našega Gospoda, v zadoščenje za grehe proti Marijinemu brezmadežnemu Srcu, za svetega očeta in za spreobrnjenje grešnikov."
Ob Jacintinem zgledu in pred začetkom postnega časa se lahko vprašamo: kakšen je naš odnos do trpljenja? Ali znamo darovati trpljenje v dober namen, ali pa se pritožujemo in godrnjamo, morda celo preklinjamo? Ali se zavedamo, kakšen blagoslov so nam lahko starejši in bolni bratje in sestre? Ali jih dovolj spoštujemo?
Fatimski pastirčki so nam vsem izjemen zgled svetosti. Zlasti to lahko rečemo za sv. Frančiška in Jacinto, katerima je svetost uradno potrjena s strani Cerkve. Sv. papež Janez Pavel II. je o njiju tako pomenljivo rekel, da sta kakor "dve sveči, ki ju je prižgal Bog, da bi razsvetljevali človeštvo v njegovih urah teme in nemira".
Po sv. Frančišku in Jacinti se lahko zgledujete otroci in odrasli, zdravi in bolni. Kako neverjeten je Bog, da izbira preproste otroke, da bi osramotil modrost tega sveta. Fatimskim pastirčkom je po Mariji dal izredno rast v svetosti. Naj tudi nam podari milost, da bomo zahrepeneli po svetosti in spoznali, kako prazno razmišlja ta svet. Naj nam pomaga, da bomo rastli v svetosti. Naj sv. Jacinta prosi za nas. Amen.

Janez Mrak, Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu



Vsi navedki so iz knjižice: A. Nadrah, Dve sveči na svetilniku, zbirka Sto let Fatime 3, Salve 2015.

MOLITVENA URA V ČAST SV. JACINTI MARTO (Primerno za molitev pred Najsvetejšim)


MOLITVENA URA V ČAST SV. JACINTI MARTO
(Primerno za molitev pred Najsvetejšim)

Normalna pisava - bere voditelj (lahko mu pomaga bralec)
Krepka pisava - molite vsi
____________________________________________________________________



Vsi trije fatimski pastirčki so bili med seboj neločljivo povezani. Skupaj so se igrali in hodili na pašo, skupaj so doživeli angelova in Marijina prikazanja, skupaj so molili rožni venec in delali pokoro za spreobrnjenje grešnikov.
Radi so imeli Jezusa v sveti evharistiji.
Dragi Jezus, pastirčki so ti radi rekli "Skriti Jezus".
Jezus, ti nam praviš: "Če te kdo prosi, mu daj!" (Mt 5,42).
Ko je nekaj otrok beračilo od hiše do hiše in so jih srečali pastirčki, je mala Jacinta dejala: "Dajmo tem revčkom svojo malico za spreobrnjenje grešnikov!" Stekla je k njim in jim razdelila malico. Pastirčki so večkrat dali malico tem revnim otrokom.
Jezus, sprejmi tudi naše žrtve!
Pomagaj nam, da bo v nas več darovanjske drže in manj sebičnosti, kajti Nebeški Oče nam kliče:
"Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet."
Lucija je velikokrat Jacinti in Frančišku pripovedovala o Jezusovem trpljenju. Malo Jacinto je to ganilo do solz. Iz sočutja do trpečega Jezusa je jokala in rekla:
"Naš ubogi Gospod! Nikoli več ne bom grešila, ker nočem, da bi naš Gospod trpel."
Gospod, pomagaj nam, da se bomo tudi mi bolj odločno uprli grehu.



MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE

Jacinta je zelo rada častila Marijino brezmadežno Srce. Pater, pri katerem se je njena sestrična Lucija pred prvim svetim obhajilom spovedala, je fatimskim otrokom priporočil različne vzdihljaje. Jacinta si je izbrala dva:
"O moj Jezus, ljubim Te."
"Ljubeznivo Srce Marijino, bodi moje rešenje!"
Pogosto je šla na polje trgat rože in ob tem pela melodijo, ki si jo je sama izmislila: "Ljubeznivo Srce Marijino, bodi moje rešenje!"
"Brezmadežno Srce Marijino, spreobrni grešnike, obvaruj duše pred peklom!"
S fatimskimi pastirčki tudi mi želimo počastiti Marijino brezmadežno Srce:
Brezmadežno Srce Marijino!
Bodi naše rešenje!


MOLITEV ZA PAPEŽA

Jacinta je rada molila za papeža. Devica Marija je namreč pastirčkom v tretji fatimski skrivnosti napovedala, da se bo zgodil atentat na škofa v belem. (Mala Jacinta je ob drugi priložnosti za trenutek doživela še svoje videnje o stiski svetega očeta. Videla ga je, kako je klečal pred neko mizo in jokal z rokami na obrazu, medtem ko je zunaj stalo veliko ljudi in so nekateri metali kamenje vanj, drugi pa so ga preklinjali in izgovarjali veliko grdih besed.)
- Jacinta je rekla:
"Ubogi sveti oče, veliko moramo moliti zanj."
Ob razglasitvi Frančiška in Jacinte za blažena leta 2000 se je papež Janez Pavel II. posebej zahvalil Jacinti "za žrtve in molitve, ki jih je darovala za svetega očeta, ki ga je videla, da tako trpi."
Gospod, zahvaljujemo se ti za zgled svetega Janeza Pavla Drugega in za to, da si ga na Marijino priprošnjo tako čudovito varoval.
Prosimo te za sedanjega papeža Frančiška, ki prav tako doživlja duhovni boj in potrebuje našo molitveno podporo.

JEZUS, DOBRI PASTIR - MOLITEV ZA DUHOVNIKE

Jacinta je rada k sebi stiskala bele jagenjčke, jih objemala in poljubljala, zvečer pa jih je v naročju nosila domov. Nekega dne se je postavila v sredo črede. Razložila je, da je želela biti kot Jezus - Dobri pastir, ki ga je videla na podobici:
"Tudi on stoji sredi mnogih ovc, eno pa drži v naročju."
Jezus, ti si naš Dobri pastir, ki nas vodiš in varuješ.
Prosimo te za vse pastirje Cerkve, da bi te posnemali v gorečnosti za duše.
Jacinta je dejala: "Veliko molite za duhovnike! Veliko molite za redovnike!"
"Duhovniki morajo biti čisti, zelo čisti!"
Marija, kraljica duhovnikov!
Prosi za nas!

SADOVI MOLITVE

Fatimski pastirčki so veliko molili tudi za tiste, ki so se priporočili v molitev. Znano je, da je k Jacinti prišel mož, ki je jokal kakor otrok. Dobil je poziv, da mora k vojakom, doma pa je imel bolno ženo v postelji in tri majhne otroke. Prosil je za ozdravljenje žene ali pa za preklic poziva. Jacinta ga je povabila, naj z njo moli rožni venec. Potem mu je rekla:
"Ne jokajte! Marija je tako dobra! Zanesljivo vam bo dala milost, za katero prosite."
Jacinta ni pozabila na moža. Na koncu rožnega venca je zanj vselej zmolila zdravamarijo. Čez nekaj mesecev je prišel s svojo ženo in otroki, da se zahvali Mariji za obe prejeti milosti. Zaradi vročine, ki jo je imel pred odhodom, je bil oproščen vojaške službe, njegovi ženi pa je Marija izprosila čudežno ozdravljenje.
Gospod Jezus, na priprošnjo Device Marije in svetega Frančiška in Jacinte te prosimo za vse ljudi, ki so v stiski, zlasti za tiste, ki so se nam priporočili v molitev in zaupajo vate in v Marijino priprošnjo.
Usliši tudi naše osebne prošnje, saj veš, kaj potrebujemo, še preden te prosimo.
Prosimo te tudi tiste ljudi, ki so daleč od tebe.
Prosimo te tudi za svetovne državne voditelje in za mir na svetu.
Marija, Kraljica miru!
Prosi za nas.


MOLITEV ZA BOLNIKE, STAREJŠE IN OSAMLJENE

Ko je umiral Frančišek, mu je Jacinta naročila:
"Izrôči veliko mojih pozdravov Jezusu in Mariji in jima reci, da v zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu rada trpim vse, kar bosta hotela."
Jezus, daj tudi nam poguma za darovanje. Daj nam tudi pravih besed in modrosti za umirajoče in za ljudi v stiski.

Jacinta je v svoji bolezni zaupala Luciji: "Zelo veliko bolečino čutim v prsih, vendar ničesar ne povem svoji materi."
"Hočem trpeti za našega Gospoda, v zadoščenje za grehe proti Marijinemu brezmadežnemu Srcu, za svetega očeta in za spreobrnjenje grešnikov."
Gospod, sprejmi trpljenje naših bolnih sester in bratov in jim vlivaj poguma.
- Jacinta je bolezen najprej prebolevala doma, potem pa je morala oditi na zdravljenje drugam, v različne ustanove in bolnišnice.
Ko je bila v zavetišču Naše Gospe čudežev, ji je bilo v veliko uteho, da je lahko hodila v kapelo k "Skritemu Jezusu".
Ko je bila Jacinta v bolnišnici v Lizboni, se je počutila bolj osamljeno.
Gospod Jezus, prosimo te za bolnike in starejše ter za vse osamljene, da bi našli pot do tebe in se ti popolnoma izročili.
Jezus, premagaj njihovo osamljenost! - Marija, Zdravje bolnikov!
Prosi za nas!
Jacinta je imela ta dar, da ji je bilo nekaj dni pred smrtjo razodeto, kdaj bo umrla. Na večer pred smrtjo je duhovnik Jacinto spovedal. Obhajilo ji je želel prinesti naslednji dan, a je bilo že prepozno.
Prosimo te za bolniške duhovnike, da bi vdano in zvesto obiskovali bolnike in jim prinašali Tvoje odrešenje!
Spremljaj jih s svojim blagoslovom, da bodo lahko rešili še čimveč duš.
Bolniki pa naj bodo bolj odprti za Tvoje milosti!
Opogumi svojce bolnikov, da bodo poskrbeli tudi za duhovno oskrbo svojih najdražjih.

ZAKLJUČEK MOLITVENE URE

Po besedah svetega Janeza Pavla II. sta sv. Frančišek in Jacinta kot "dve sveči, ki ju je prižgal Bog, da bi razsvetljevali človeštvo v njegovih urah teme in nemira".
"Sporočilo njunega življenja naj ostane vedno živo in razsvetljuje pot človeštva!"
Zato se ti, o Bog, zahvaljujemo za njun zgled svetosti.


Sklepna molitev:
Neskončno dobri Bog,
ki ljubiš nedolžne in povišuješ ponižne,
na priprošnjo brezmadežne Matere tvojega Sina nam podeli milost,
da ti bomo v posnemanju svetega Frančiška in Jacinte
služili s preprostim srcem,
da bi tako mogli vstopiti v nebeško kraljestvo.
Po Kristusu našem Gospodu.
Amen.

Sveta Frančišek in Jacinta!
Prosita za nas!



________________________________________________________________

Ob stoletnici Jacintine smrti 20. februarja 2020 pripravilo Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu (sestavil J. Mrak).
Naj se molitvena ura čimveč moli in razširja in kombinira z rožnim vencem.
                                  

Viri:
A. Nadrah, Fatima - okno upanja, Salve 2013.
A. Nadrah, Dve sveči na svetilniku, Salve 2015.
Zgibanka "Cvet iz Fatime", Združenje posvečenih JMS, 2020.

ponedeljek, 3. februar 2020

Mesečni molitveni shod Bernardove družine in posvečenih JMS v Stični

Spoštovani!

Lepo vabimo člane Bernardove družine in posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu

na mesečni molitveni shod, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 14.30 v opatovi kapeli v Stični.

Pozdrav v Gospodu!
                                                p. Anton Nadrah