Duhovno silvestrovanje v Stični

Če želite v duhovni zbranosti, molitvi, petju, druženju in mašni daritvi
pričakati novo leto,
vas vabimo v opatovo kapelo v Stično.
Začetek 31. decembra ob 20.00, mašna daritev opolnoči.
Po njej skromna zakuska.
                                Cistercijani

Voščilo iz Stične

V zadnjih dveh letih smo doživeli ob obisku Marije romarice
in praznovanju stoletnice fatimskih dogodkov veliko milostnih posegov iz nebes.
Naj nam Mati Marija s svojim Detetom deli obilne blagoslove
tudi za božične praznike in v novem letu 2018
ter nas navduši za izpolnjevanje naročila: "Še naprej vsak dan molite rožni venec!"
Prisrčen božični pozdrav!
                                                                    p. Anton Nadrah

Molitveni shod v Stični

V nedeljo, 10. decembra ob 14.30 člani Bernardove družine in vsi drugi, katere zanima,

lepo vabljeni na zadnji molitveni shod v letošnjem letu v opatovi kapeli stiškega samostana.

Želim blagoslovljen advent in - nasvidenje v Stični!

                                                                            p. Anton Nadrah

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca v Stični

Dragi častilci Jezusovega in Marijinega Srca!

Prav lepo vabljeni v petek, 24. novembra ob 20.00, v Opatovo kapelo v
Stični,
kjer bomo z molitvijo rožnega venca, z nagovorom, Marijinimi litanijami,
blagoslovom z Najsvetejšim, obnovitvijo posvetitve in mašno daritvijo
počastili presveto Jezusovo in brezmadežno Marijino Srce.

Pridite,
molimo!                                                           p.
Anton Nadrah

Molitveno shod Bernardove družine v Stični

V nedeljo, 12. novembra ob 14.30, lepo povabljeni na
molitveni shod Bernardove družine v samostanu v Stični.
Pridružite se tudi tisti, ki čutite duhovno povezanost z našo skupnostjo.
Molitev nas povezuje v eno in nas dela močnejše in bolj srečne.
Molitveno srečanje se konča z mašno daritvijo.
Nasvidenje v Stični!                          
                         p. Anton Nadrah, voditelj Bernardove družine

Zahvalno romanje v Stično 18. novembra

Zahvalimo se Mariji z romanjem v Stično!

Pošiljamo veselo obvestilo, da bomo imeli
v soboto, 18. novembra, zahvalno romanje v stiško baziliko.
Zahvalili se bomo za vse obilne milosti v lanskem in letošnjem letu
ob obisku Marije romarice in praznovanju fatimske stoletnice,
še posebej ob skupnem slovensko-hrvaškem praznovanju 14. oktobra v Stični.
Zahvalna slovesnost bo pod vodstvom celjskega škofa Stanislava Lipovška,
voditelja pripravljalnega odbora za slovensko-hrvaško praznovanje v soboto, 14. oktobra v Stični.
Sobratje duhovniki, prosimo vas, da povabite svoje vernike in pridite tudi sami.
Zahvala je najboljše priporočilo Materi Mariji za naprej.
 
Okvirni program v baziliki
9.30 rožni venec
10.00 slovesno somaševanje, ki ga bo vodil škof Stanislav Lipovšek
procesija s kipom fatimske Matere Božje med petjem Marijinih litanij

Prisrčen pozdrav in nasvidenje v Stični!

Cistercijani in Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu

 

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca v Stični

Vabilo v Stično

Ne pozabimo na petek, 27. oktobra, ko bo ob 20.00 v Stični v Opatovi kapeli
češčenje Jezusovega in Marijinega Srca z mašno daritvijo, češčenjem Najsvetejšega, molitvijo rožnega venca,
litanijami Matere Božje, obnovitvijo posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu in blagoslovom z Najsvetejšim.
Pridite, molimo!
Cistercijani in Združenje posvečenih JMS

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017/18

 OKTOBER

27. – 29. Ciril Čuš, skupina za duše v vicah

27. – 28. Seminar za Karitas

NOVEMBER

3. – 5. P. Maksimilijan File, animatorji

9. – 12. P. Vital Vider, zakonci z otroki

12. ob 14.30 Bernardova družina

18. ob 9.30 zahvalno romanje v Stično (škof Stanislav Lipovšek)

18. – 19. Skupnost Emanuel, družine

24. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

DECEMBER

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 17. Skupnost Emanuel, za vse

31. ob 20.00 molitvena noč, za vse

JANUAR 2018

14. ob 14.30 Bernardova družina

18. – 21. P. Vital Vider, zakonci z otroki

26. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

26. – 28. Skupnost Emanuel, samski

FEBRUAR 2018

2. – 4. P. Maksimilijan File, starši birmancev

8. – 11. P. Vital Vider, zakonci z otroki

9. – 11. P. Maksimilijan, birmanci prejšnjih generacij

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

23. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

23. – 25. P. Maksimilijan File, birmanci

MAREC 2018

2. – 4. P. Maksimilijan File, birmanci

9. – 11. P. Maksimilijan File, birmanci

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 25. P. Vital Vider, zakonci z otroki

23. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

Prijave

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Češčenje pri Mariji Romarici v Stični od 13. do 14. oktobra

Dragi častilci in ljubitelji Marijinega brezmadežnega Srca!

V petek, 13. oktobra, je v baziliki v Stični ob 18.00 sprejem Marije romarice,

ki bo kot zastopnica Fatime in nebes predsedovala slovensko-hrvaškemu praznovanju

fatimske stoletnice 14. oktobra od 9.30 pa do 13.00. Da Marija ponoči ne bo sama,

vabi svoje ljubljene otroke, da se ji za kakšno uro pridružijo. Priložen je razpored češčenja,

v katerega se vpišite. Sporočite, za katero uro ste se odločili.

Mati Marija naj Vam povrne z obilnimi duhovnimi darovi.

Nasvidenje v Stični pri fatimski Mariji!

                                                                                     stiški menihi

VSESLOVENSKO OBHAJANJE FATIMSKE STOLETNICE 13.10.2017 ob 18.00

Sprejem Marije Romarice bo 13.10.2017
ob 18.00 uri v Stični - SVETA MAŠA

Dragi Marijini častilci!

Nebesa se zagotovo veselijo vseh, ki se z navdušenjem pripravljamo na VSESLOVENSKO OBHAJANJE FATIMSKE STOLETNICE V STIČNI 14. OKTOBRA in polnimo avtobuse na župnijski ali dekanijski ravni, da bi se Slovenci v čim večjem številu udeležili tega edinstvenega dogodka. Zato dovolite še nekaj dodatnih informacij:

-         Na 6. slovensko – hrvaško srečanje bo milostni kip fatimske Marije Romarice pripotoval preko Češke. V petek 13. oktobra, na dan zadnjega prikazanja v Fatimi in sončnega čudeža pred 100 leti, bodo kip slovesno sprejeli v Stični pri večerni maši (ob 18.00) cistercijani in vsa stiška župnija.

-         Sledila bo celonočna molitev ob milostnem kipu za namen srečanja, ki bo naslednji dan. V spodnji tabeli je razpored. Če bi se kdo želel vpisati za kakšno uro, mi lahko sporoči s povratno pošto dragica_cepar@t-2.net

V Stični se je tudi možno prijaviti za nočitev, da bomo »v formi« za VELIKI DOGODEK naslednji dan. Lep fatimski pozdrav vsem »slovenskim fatimskim pastirčkom«,

Dragica Čepar
 

SEZNAM MOLIVCEV ZA NOČNO MOLITEV OB FATIMSKI MARIJI
V STIČNI 13.10.2017

Ura	Ime in priimek
19:00	Župnija Stična
20:00	Župnija Stična
21:00	Župnija Stična Kljun Jelka Anna Marija Grušovnjak
22:00	Župnija Stična
23:00
0:00	Molitvena skupina na dekanijski ravni Molitev rožnega venca in petje Marijinih pesmi ANETA STOLOVSKI telefon 040-722-873
1:00	Molitvena skupina na dekanijski ravni: molitev rožnega venca in petje Marijinih pesmi ANETA STOLOVSKI telefon 040-722-873
2:00	Kristina Škerjanec Jana Albert
3:00	Rezi Kadunc Tončka Hrastovec
4:00
5:00	Župnija Stična
6:00
7:00
8:00

               

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca v Stični

Dragi častilci Jezusovega in Marijinega Srca,

gotovo ne boste pozabili,
da je v petek, 29. septembra ob 20.00,
na praznik treh nadangelov,
v opatovi kapeli v Stični
redno češčenje Jezusovega in Marijinega Srca.

Veliko Božjega blagoslova in nasvidenje v Stični!

                                                                                p. Anton Nadrah

Druga izdaja Dnevnika sv. Favstine Kowalske

Za natis je pripravljena 2. pregledana izdaja

Dnevnika sv. Favstine Kowalske

z novim uvodom, ki sta ga iz poljščine prevedli sestri iz Mirne Peči.
Knjigo s 600 stranmi, ki spada med najpomembnejša mistična dela v Cerkvi,
bo izdala založba Salve na Rakovniku. Pred natisom je treba določiti višino naklade.
Čim višja bo, tem cenejši bo posamezni izvod.
Prosim, da na: anton.nadrah@rkc takoj sporočite, koliko izvodov naročate.
Knjige boste po izidu v oktobru dnignili pri Salve na Rakovniku.

Lep pozdrav v Gospodu!                       p. Anton Nadrah

Vir največje sile (5) Vzvod in škripec

Morda se vam tole opisovanje zdi komplicirano, ker enostavne zadeve na dolgo in široko opisuje. Najbrž brez tega veš, kaj je vzvod in kaj škripec. Znan je Arhimedov rek: »Dajte mi oporišče, pa bom premaknil svet.« Nobenega dvoma ni, da je trditev resnična; zakaj vzvodova moč je res presenetljivo velika. Takšen vzvod je – kakor nas uči fizika – močan drog, ki ga opreš na oporišče. Na eni strani droga je odpor, ali tisto, kar je treba premakniti, na drugi strani pa sila. Tisti drog pa, ki je med silo in oporiščem, je opora. Ta drog med oporiščem in silo ter med oporiščem in odporom je lahko enako ali pa tudi neenako dolg. Če je na obeh straneh enako dolg, imamo tehtnico. Ako hočemo v tem primeru dvigniti težo A, moramo na drugi strani imeti moč A, ki je enaka odporu. Čim daljša pa je opora ali drog, to se pravi, čim večja je razdalja med oporiščem in silo, ki naj premaga odpor, tem večja je tudi sila. Na tem načelu je zgrajena rimska tehtnica, ki ima na eni strani zelo kratko, na drugi strani pa zelo dolgo ročico. Tako lahko z grami tehtamo celo tone. Najmanjša teža enega grama more dvigniti več ton, če je le opora dovolj dolga. S primernim vzvodom bi mogel tudi otrok z najmanjšo silo dvigniti 1000 ton. Ali se bralec ob tem ne spomni Kristusovih besed: »Če imate vero kakor gorčično zrno in rečete tej gori: 'Dvigni se in se vrzi v morje!', in zgodilo se bo«? Moč molitve, utemeljene na veri, je neizmerno velika, je pravi vzvod.

Če si mislimo, da je vera oporišče, je potemtakem zaupanje drog ali opora, ki ima na enem koncu tisto, kar želimo doseči, medtem ko zastavimo na drugem koncu moč molitve. Prosilcu je zaupanje, da bo prejel, kar prosi, toliko kakor vzvodova opora ali drog. Čim večje je zaupanje, tem večja bo tudi vzvodova moč, tako da je treba le prav majhne sile, pa dvigneš poljubno težo, to se pravi, da prejmeš, kar prosiš.

Brez vere, to je, če ne verujemo, da nam »Bog lahko da«, kar prosimo, je molitev nemogoča. Če ne verujemo, da je Bog, ali pa, če to sicer verujemo, pa mislimo, da nam Bog zaprošenega ne more dati, je vsaka molitev odveč.

Oporišče molitve je vera. Da bo pa molitev uspešna, je treba zraven še brezpogojno upati, da nam bo Bog to tudi dal, kar ni nič drugega kakor »zaupanje«. Naše zaupanje pa mora imeti izvor ne samo v veri, da nam Bog more dati, kar prosimo, marveč tudi v Božji obljubi, da nas bo uslišal. Z drugimi besedami povedano: To zaupanje ima svoj izvor v veri, da nam Bog mora dati, kar ga prosimo, ker je tako obljubil.

To nam jasno povedo besede Jezusa Kristusa: »Zato vam pravim: Karkoli prosite v molitvi, verujte, da boste prejeli [to se pravi: zaupajte], in vse se vam bo zgodilo!« (Mr 11,24). Ta vera, da bomo prejeli, kar prosimo, je zaupanje, ki temelji na Kristusovi obljubi. In pri Mateju beremo (21,21): »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili [ne omahovali], ne boste delali samo tega, kar se je zgodilo s smokvo, ampak tudi, če boste rekli tej gori: 'Dvigni se in se vrzi v morje!', se bo zgodilo. In vse, karkoli boste v molitvi prosili z zaupanjem, boste prejeli!« Vera in zaupanje drug drugega dopolnjujeta in naredita, da je molitev uspešna.

Zato so apostoli, ki so gotovo verovali v Kristusovo moč, pa so še omahovali, Gospoda ponižno prosili, naj jim pomnoži vero. »Tedaj so apostoli rekli Gospodu: 'Pomnoži nam vero!' (Lk 17,5). Manjkalo jim je zaupanje, ki temelji v veri.

To razliko med vero in zaupanjem razločno vidimo v primeru obsedenčevega očeta, ko apostoli iz obsedenca niso mogli izgnati hudobnega duha, kar nam Marko pripoveduje v svojem evangeliju (Mr 9,21–22): »Jezus je vprašal očeta: 'Kako dolgo se mu to že dogaja?' Ta je rekel: 'Od otroških let … Če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!' Jezus mu je rekel: 'Če morem – vse je mogoče tistemu, ki veruje.' V hipu je dečkov oče v solzah vzkliknil: 'Verujem, pomagaj moji neveri!' – S tem je hotel reči: Daj, utrdi moje zaupanje. Tisti oče je sicer veroval, vendar ne dovolj, da bi mogel v Kristusa neomejeno zaupati.

Taka molitev, kadar je zaupanje neomejeno, kadar je vzvodova opora zelo dolga, je molitev, ki »dela čudeže«. Žal, da je ta orjaški vzvod zelo redek, zato so pa tudi čudeži tako redki.

Kaj pa bomo storili, da bi z molitvijo kaj dosegli, čeprav je naše zaupanje le omejeno? Odgovor je dokaj enostaven: uporabili bomo škripec!

Škripec je pravi vzvod, le da oporni drog ni trd, marveč prožna vrv, ki teče ob kolesu, katero visi na svoji osi. Na eni strani vrvi je breme, na drugi pa sila, ki s potegi breme počasi dviga, s tem da premaguje odpor. Breme se počasi dviga, ko s potegi za vrv vlečemo. Če bi nehali vleči za vrv in bi jo spustili iz rok, bi breme, ko smo ga že dvignili do neke višine, takoj spet padlo na tla. Ta naprava nam pojasnjuje, kakšne posledice in učinke ima naša molitev, če je naše zaupanje omejeno …

Našo »običajno« molitev prav lahko primerjamo s tem škripcem. Od Boga želimo prejeti kako stvar (kar je popolnoma isto, kakor če bi hoteli dvigniti breme). Nimamo pa »dovolj zaupanja«, da bi zaprošeno lahko naenkrat dosegli (to se pravi, da nimamo dovolj moči, da bi breme z enim potegom dvignili, kamor bi ga radi). Tedaj začnemo Boga ponovno prositi za tisto, kar si želimo, tako rekoč po koščkih našega zaupanja. Učinek je tu isti, kakor pri vzvodu ali škripcu. Če za vrv kar naprej vlečemo, potegnemo breme do potrebne višine, dokler ne prejmemo tega, kar prosimo. Ko bi naše zaupanje bilo zelo veliko, kakršno je bilo na primer zaupanje stotnika iz evangelija, bi nam bilo treba samo enkrat prositi, pa bi prejeli. Ker pa tega zaupanja nimamo, moramo neprestano vleči, da dvignemo breme, to je, da dosežemo, kar prosimo. Zato moramo svoje molitve neprestano ponavljati, ker je naše zaupanje zelo majhno. Če pa so kosi našega zaupanja večji, nam je tudi naše molitve treba manjkrat ponavljati. Prav tako, kakor se zgodi pri škripcu, če je vsak poteg daljši.

Če pa je naše zaupanje enako ničli, lahko svojo molitev tisočkrat ponovimo, pa še ne bi nič dosegli. Če namreč, ko dvigamo breme, za vrv samo nekako pocukamo, ne da bi zares potegnili, bo breme obležalo, kjer je.

Zgodi pa se včasih pri naših molitvah, da se naveličamo prositi, pa zato odnehamo in obupamo, da bi bili uslišani. Taka prošnja kajpada ni uspešna. To je prav tako, kakor če bi kdo s škripcem hotel breme dvigniti, pa bi opešal in vrv izpustil, breme bi spet padlo na tla, in ves trud bi bil zaman. Mehaniki so, zavedajoč se take nevarnosti, zato iznašli »sestavljen škripec«, ki je sestavljen iz dveh ali treh enostavnih škripcev, tako da breme, čeprav bi nehali vleči, vendarle ne bi padlo na tla. Ta primerjava nam ponazarja molitev dveh ali treh ljudi. Ko eden preneha prositi, drugi kljub temu naprej prosijo in tako končno dosežejo, kar prosijo. To je moč molitve v družini. Na tem načelu temelji apostolstvo molitve. Tisoči in tisoči neprestano prosijo Boga za isto stvar, kakor če bi vsak izmed njih vlekel za eno izmed veliko vrvi, ki bi se potem združile v eno, na kateri visi breme, katero je treba dvigniti.

Pa bo morda kdo rekel: Ta primera je duhovita, vendar pa v življenju večkrat vidimo, da tudi taka molitev ni uspešna.

Vsak mesec prosimo Boga za določeno stvar, pa le redkokdaj vidimo, da je prošnja bila učinkovita. Zakaj? Poleg drugih vzrokov je tudi ta, ker ne vlečejo vsi hkrati za vrv in ne vlečejo zares. Molitev je, kakor bi prihajala iz kakega zvočnika, manjka ji zaupanja. Ko bi deset milijonov apostolata molitve za mesečni molitveni namen vsaj z »malo zaupanja« molili, bi Bog bržkone (če na primer to, kar prosimo, ni odvisno od človekove svobodne volje) našo prošnjo uslišal.

Vendar navadno molimo popolnoma mehanično, brez duha, brez prave resnosti in vztrajnosti. In jasno! Bog namreč ni obljubil, da nam bo kar meni nič tebi nič dal vse, kar ga bomo prosili, čeprav bi ga tisočkrat prosili ali bi jih milijon za to prosilo. Njegova obljuba je jasna: »Vse, karkoli boste prosili z vero in ne da bi omahovali, boste prejeli!« kakor je določil v svoji previdnosti. Na tisoče duš na primer prejme morda svoje večno zveličanje, ne da bi mi vedeli, da so ga dosegli po naših molitvah.

Treba je omeniti, da je vse, kar je bilo povedano o vzvodu in škripcu, le primera, ki naj malo osvetli, kako deluje molitev. Mislimo, da je primera jasna in nova; naj služi kot podlaga tega, kar bomo obravnavali v naslednjem poglavju.

C. M. de Heredia