Kdo se je odločil, da skrivnost leta 1960 ni bila objavljena?

Na zapečateno kuverto, v kateri je bil opisan tretji del fatimske skrivnosti, je Lucija po Marijinem naročilu zapisala, da jo more odpreti leta 1960 lizbonski kardinal patriarh ali leirijski škof. Ker se je v javnosti veliko razpravljalo in ugibalo o vsebini te skrivnosti, jo je Vatikan leta 1957 zahteval zase, da ne bi prišlo do kakšnih zlorab. Vendar v Vatikanu leta 1960 niso objavili nam od leta 2000 dalje poznanega tretjega dela fatimske skrivnosti. Nekateri fatimologi mislijo, da naj bi se to zgodilo zaradi »četrtega« dela, torej morebitnih Marijinih besed, ki pojasnjujejo tretji del skrivnosti, ker je njihova vsebina preveč pretresljiva in ker so dvomili o njihovem nadnaravnem izvoru.

Že papež Janez XXIII. naj bi po Socciu »četrto« skrivnost po poprejšnjem posvetovanju s spovednikom in nekaterimi kardinali skril, ker se mu zaradi svoje vsebine ni zdela povsem nadnaravna in zato naj bi ne spadala k fatimski skrivnosti, ampak bi lahko bila »domišljija« sestre Lucije. Zato ne »tretjega« ne »četrtega« dela fatimske skrivnosti leta 1960 ni objavil. Takrat je agencija A. n. i. dala uradno anonimno sporočilo: »Zelo verjetno je, da pismo, v katerega je sestra Lucija zapisala besede, ki jih je Devica Marija naslovila na tri pastirčke v Covi da Iria, ne bo nikoli odprto. Čeprav Cerkev priznava prikazanja v Fatimi, ne želi vzeti nase odgovornosti, da bi jamčila za verodostojnost besed, s katerimi trije pastirčki pravijo, da se je Devica Marija obrnila nanje.«

Glede vprašanja, ali gre še za »četrti« del fatimske skrivnosti je treba upoštevati, da je to zanikala sestra Lucija, njena predstojnica v Coimbri, poleg tega je to zdaj zapisano v Lucijinem življenjepisu. O tem, da je bila tretja fatimska skrivnost v celoti objavljena, so bili prepričani papež sv. Janez Pavel II., kardinal Joseph Ratzinger, kot prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal Bertone in nazadnje je o tem prepričanju dal izjavo zaslužni papež Benedikt XVI.

p. Anton