Šopek Materi Mariji

Papež Benedikt XVI. je v apostolski spodbudi Sacramentum caritatis (22. februar 2007, št. 96) zapisal, da Cerkev premišljuje o Mariji kot o »nenadomestljivem vzoru evharističnega življenja«. Papež nadaljuje nauk svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je Devico Marijo označil za »evharistično ženo«.

Ker je Kristusovo telo, ki ga prejemamo pri sv. obhajilu, resnično telo, rojeno iz Device Marije, dojamemo, kako globoka vez je med Marijo in evharistijo. Mašna daritev je trajanje Kristusove kalvarijske daritve skozi vse čase. Marija je v evharistiji pridružena vsakemu izmed nas, kot se je to zgodilo pri drami na Kalvariji (prim. Jn 19,25).

Dejansko je vse Marijino življenje zaznamovano z evharistijo. Od nje se učimo, kako naj mašno daritev uresničujemo v svojem življenju

Na severu so Španci oblegali Fontarabijo, ki so jo zasedli Francozi. Nekega dne so Janeza, mladega španskega vojaka, bodočega sv. Janeza od Boga, poslali v izvidnico. Jezdil je blizu meje. Njegov konj se je spotaknil in vrgel jezdeca v skalo. Ker se ni mogel dvigniti in je čutil neizrekljive bolečine, je Janez molil k dobri Devici Mariji, pri kateri je že od otroštva vedno prosil za pomoč in tolažbo: »Samo ti me lahko rešiš, nebeška Kraljica. Ne dopusti, da bi padel v sovražnikove roke.« Nato je omedlel.

Ko je prišel k zavesti, je ob sebi zagledal mladenko, ki mu je sočutno prigovarjala. Oblečena v pastirico in s palico v roki se je sklanjala nad njim in mu ponudila vrč. Janez je nenasitno pil svežo pijačo. Tujka mu je ponudila roko in prijela obotavljajočega se mladeniča. Ves majav se je dvignil. Nato je začutil čudovito moč, ki je premagala njegovo slabost. Pastirica ga je vodila en del poti, nato pa ga pustila samega. Janez je bil prepričan, da pastirica ni mogla biti nihče drug kakor Devica Marija.

Odrekel se je vojaški službi in pričel iskati Božjo voljo. Postal je veliki Janez od Boga, ki ga je Leon XIII. razglasil za zavetnika bolnikov in bolnišnic.

V upanju, da bo postal duhovnik, je mali Dominik Savio zaradi pouka vsak dan bos prehodil 16 kilometrov. Velika revščina, v kateri je živela njegova družina, je spodbudila kurata njegove župnije, da ga je leta 1854 privedel k don Bosku, duhovniku predmestja v Torinu, ki je z očetovsko skrbjo sprejel to izvoljeno dušo.

8. decembra 1854, ko je papež Pij IX. razglasil dogmo o Marijinem Brezmadežnem spočetju, je Dominik Mariji izročil svoje življenje in ji še posebej posvetil svojo mladeniško čistost. »Bog hoče, da sem svet!«, je ponavljal don Bosku. Ker je hotel biti podoben Jezusu v njegovi skrivnosti trpljenja, si je nalagal izredne pokore. Don Bosko je temu nasprotoval. Rekel mu je: »Tvoja dolžnost kot študenta je, da si vedno z veseljem pripravljen pomagati drugim. V tem je tvoja svetost.«

Ko je kasneje predlagal ustanovitev družbe Brezmadežne, so ga njegovi tovariši vprašali, kaj bi morali delati. Pojasnil jim je z naslednjimi besedami: »Na prvem mestu bomo ljubili sveto Devico z vsem srcem. Prosili jo bomo tudi, naj nas varuje v življenju, posebej pa v smrtni uri. Vsakič, ko bo njen praznik, bomo naredili, kar je v naši moči, da bi ga polepšali, in bomo prejeli sv. obhajilo.«

Molitev pred Najsvetejšim (2)

Moj Odrešenik, verujem, da si tu pred menoj poveličan navzoč, navzoč osebno, kot pravi Bog in pravi človek. Navzoč si s svojo ljubeznijo, navzoč s svojo ustvarjalno in odrešenjsko močjo. Verujem zato, ker si po duhovniku ti izrekel besede: To je moje telo, ki se daje za vas. Pomnoži mojo vero in jo upodobi po veri tvoje in moje Matere Marije.

Prihajam k tebi, ker te ljubim, saj si moj najboljši in najzvestejši prijatelj. Občudujem tvojo ponižnost. Stvarnik si vsega, pa si skrit v skromni podobi kruha. Občudujem tvojo pokorščino, saj si poslušen vsakemu duhovniku in na njegovo besedo prihajaš na oltar.

Gospod Jezus, častim te kot svojega Boga in Odrešenika. Ker je moje češčenje tako slabotno, prosim Mater Marijo in angela varuha, da te v mojem imenu mólita in poveličujeta.

Zahvaljujem se ti za vse milosti, ki mi jih daješ, in za vso ljubezen, s katero me vedno znova obsipavaš. Odpusti mi dosedanjo premajhno hvaležnost.

Dobri Zveličar, blagoslavljaj vse moje delo in vsa moja prizadevanja za osebno svetost in za svetost mojih bližnjih. Naj se moje srce upodablja po tvojem Srcu, da ti bom vedno bolj podoben v mišljenju, govorjenju in ravnanju. Stoj mi ob strani v premagovanju težav in skušnjav. Naj napredujem v tvoji šoli in rastem v ljubezni do Boga in do vseh ljudi, zlasti do tistih, ki mi jih pošiljaš na pot.

Češčenje Srca Jezusovega v zgodovini Cerkve

Papež Janez Pavel II. je leta 1986 v Paray-le-Monialu dejal: »Bistvene prvine te pobožnosti so stalno vključene v duhovnost Cerkve skozi vso njeno zgodovino. Od vsega začetka je Cerkev zazrta v prebodeno Srce križanega Kristusa, iz katerega sta pritekli kri in voda, simbola zakramentov, ki vzpostavljajo Cerkev; v Srcu učlovečene Besede so cerkveni očetje krščanskega Vzhoda in Zahoda gledali začetek celotnega dela našega odrešenja, sad ljubezni našega Božjega Odrešenika, čigar prebodeno Srce je njen posebno izrazit simbol.«

O Jezusovem Srcu z vso toplino govori sv. Bernard. Za sv. Bonaventura je Jezusovo Srce »priročnik za srce na poti k Bogu«. Albert Veliki pravi, »da je bila Jezusova srčna stran ranjena zato, da se ne bi nikoli naveličali opazovati njegovo Srce«.

Oče liturgičnega češčenja Srca Jezusovega je skupaj s češčenjem Marijinega Srca v 17. stoletju sv. Janez Eudes. Širjenje češčenja Jezusovega Srca je po njegovem mnenju najuspešnejše sredstvo za to, da bo Kristus spet močneje zavladal v dušah in v praktičnem življenju kristjanov.

Češčenje Srca Jezusovega se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sveti Marjeti Mariji Alacoque, ki je živela v 17. stoletju kot redovnica v Paray–le–Monialu v Franciji. Njej je Jezus leta 1673 v posebnem videnju razodel: »Moje Božje Srce je tako prevzeto od ljubezni do ljudi, da njenih gorečih plamenov ljubezni ne more več zadrževati v sebi, ampak jih hoče razliti po vsem svetu. Čeprav si brezno nevrednosti in neznanja, sem te izbral za to poslanstvo, da bo tako bolj očitno, da je vse od mene.«

Ob videnju sredi leta 1674 je Jezus sv. Marjeti potožil: »Kljub mnogim prizadevanjem za njihovo srečo ostajajo ljudje hladni in brezbrižni. Vsaj ti mi stori to veselje, da zadoščuješ za njihovo nehvaležnost, kolikor boš mogla. Jaz bom tvoja moč, ne boj se ničesar.«

Svetnica je zapisala: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu.« Večkrat je tudi izjavljala: »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«

Pri najpomembnejšem prikazanju junija 1675 ji je Jezus pokazal svoje Srce z besedami:

»Glej to Srce, ki je tako ljubilo ljudi, da ni opustilo ničesar; ki se je izčrpalo in izničilo, da bi izpričalo svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema samó nehvaležnost, sramoto, bogokletstva, hlad in zaničevanje, ki ga kažejo v odnosu do tega zakramenta ljubezni. Zlasti pa me boli vedenje meni posvečenih oseb. Zato te prosim, naj bo prvi petek po osmini praznika svetega Rešnjega telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu, zato da bi s spravnim obhajilom zadoščevali za vse žalitve, ki sem jih deležen v oltarnem zakramentu.«

Uvedba posebnega praznika v čast Srcu Jezusovemu je na začetku naletela na težave, leta 1856 pa je praznik v čast Srcu Jezusovemu začela praznovati vsa Cerkev. Cerkev je češčenje Srca Jezusovega sprejela in ga priporočila v več papeških okrožnicah.

Papež Pij XII. je v okrožnici o Srcu Jezusovem (Zajemali boste vodo) glede češčenja Jezusovega Srca med drugim dejal: »Čudovito širjenje je izhajalo od tod, ker se je ujemalo z bistvom krščanske vere, ki je kajpada vera ljubezni. Ne smemo torej reči, da se je to češčenje začelo, ker ga je Bog razodel privatnim osebam. Ne smemo tudi reči, da se je v Cerkvi pojavilo nenadoma. Treba je namreč reči, da je naravno vzcvetelo iz žive vere in gorečega češčenja Božjega Odrešenika in njegovih poveličanih ran, ki so kot znamenje njegove neizmerne ljubezni v največji meri vplivale na duše. Važnost razodetja sv. Marjeti Mariji pa je v tem, da je Kristus Gospod, ko je pokazal na presveto Srce, na prav poseben način hotel ljudi opomniti, naj premišljujejo in častijo skrivnost usmiljenega Boga do človeškega rodu. S tem izrednim razodetjem je namreč Kristus izrecno in ponovno pokazal na svoje srce kot na simbol, ki bo dal ljudem spoznati in priznati njegovo ljubezen. Obenem je to srce postavil kot znamenje in poroštvo usmiljenja in milosti za potrebe Cerkve v naših časih« (št. 52).

Srce Jezusovo nam po papeževih besedah »predstavlja in nazorno postavlja pred oči vso ljubezen, s katero nas je Kristus ljubil in nas še sedaj ljubi. Prav zato je treba pripisovati češčenju presvetega Srca tolikšen pomen in ga imeti za najbolj dovršeno praktično izpovedovanje krščanske vernosti… Češčenje presvetega Srca Jezusovega je po svojem bistvu češčenje tiste ljubezni, s katero nas Bog ljubi po Jezusu, in hkrati dejanski izraz naše ljubezni, s katero mi ljubimo Boga in svojega bližnjega… Za svoj namen ima, da nas privede do najpopolnejše in najbolj dovršene ljubezni do Boga in do bližnjega, do tiste ljubezni, ki vsak dan bolj velikodušno izpolnjuje novo zapoved« (št. 60).

Duhovne vaje, srečanje Bernardove družine, fatimska slovesnost v Stični

Lepo vabljeni v Stično na:

- duhovne vaje o treh temeljnih stebrih našega življenja: od petka, 8. septembra ob 18.00 do nedelje, 10. septembra po kosilu; voditelj: p. dr. Nikolaj Aracki;

- molitveno srečanje za člane Bernardove družine in vse druge: v nedeljo, 10. septembra ob 14.30;

- fatimsko slovesnost v baziliki v sredo, 13. septembra ob 19.30: rožni venec, mašna daritev, procesija z Marijinim kipom z lučkami med petjem Marijinih litanij; na koncu bomo obnovili posvetitev Najsvetejšima Srcema in prejeli blagoslov z Najsvetejšim.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017

SEPTEMBER

2.– 3. Skupnost Emanuel, za vse

8. – 10. P. Nikolaj, Bernardova družina

8. – 10. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

16. Stična mladih

22. – 24. Sitik, zdravo življenje

29. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

30. – 1. 10. Skupnost Emanuel, za vse

OKTOBER

8. ob 14.30 Bernardova družina

13. – 15. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

14. ob 10.00 slovensko–hrvaško srečanje

20. – 22. Ciril Čuš, skupina za duše v vicah

27. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

27. – 29. Vera in luč, voditelji skupin

NOVEMBER

9. – 12. P. Vital Vider, zakonci z otroki

12. ob 14.30 Bernardova družina

18. – 19. Skupnost Emanuel, družine

DECEMBER

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

16. – 17. Skupnost Emanuel, za vse

31. ob 20.00 molitvena noč, za vse

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 20. avgusta (ob 10.00 v baziliki), 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Slovesnost sv. Bernarda

Vsi prijatelji stiškega samostana in samostanske družine, zlasti člani Bernardove družine, lepo vabljeni na slovesnost sv. Bernarda, glavnega cistercijanskega svetnika, ki bo v nedeljo, 20. avgusta 2017 v baziliki. Ob 10.00 bo slovesna opatova mašna daritev. Po njej naročniki v križnem hodniku dobijo novo št. glasila V Materini šoli.

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah

9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša

14. 10. 2017, Vseslovensko fatimsko srečanje, h kateremu povabimo tudi Hrvate, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

Skupaj živeti Marijin klic!

Naši škofje so na zadnji seji SŠK ponovno potrdili, da bo vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi v soboto, 14. oktobra ob 10.00, v Stični. Na praznovanje vabijo vse Marijine častilce, ki so jim fatimska sporočila pri srcu, zlasti vse družine, posebej še tiste, ki so ali še bodo v tem času na svoje domove sprejeli fatimsko Marijo v posebni kapelici in ob njej molili. Na srečanje v Stično so naši škofje povabili tudi vernike iz sosednje Hrvaške. Pred tremi leti smo se Slovenci udeležili češčenja Predragocene Kristusove krvi v Ludbregu pri Varaždinu, letos se nam bodo Hrvati pridružili na praznovanju Fatimske Marije v Stični. V duhu gesla srečanja: Skupaj živeti Marijin klic, se bomo Bogu zahvalili za vse milosti, ki jih po Marijinih rokah in njenih priprošnjah tudi danes prejemamo Slovenci in Hrvati. V Stično bo prišel tudi poseben gost iz Fatime.

Celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, ki vodi odbor za pripravo srečanja, prosi organizatorje škofijskih fatimskih srečanj, župnike, redovne predstojnike in predstojnice ter voditelje duhovnih gibanj, da obvestite svoje vernike in člane o vseslovenskem fatimskem srečanju in se skupaj z njimi udeležite fatimskega praznovanja v Stični.

Janez Gril

koordinator pripravljalnega odbora

Iz samostanske kronike

Čas dopustov in počitnic je tudi čas obiskov. V torek, 27. junija, so prišli iz Fatime na kratek obisk rektor, vicerektor in postulatorka fatimskih pastirčkov. Zanimali so se, kako v Sloveniji napreduje fatimski apostolat. Bili so presenečeni nad tem, da se pri nas marsikaj dogaja.

Izšel je priročnik Molite, veliko molite, v katerem so molitve in pesmi, ki bodo prav prišle zlasti Združenju posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu na romanjih in različnih shodih.

Na samostanski cerkvi, ki je hkrati župnijska in je v svoji osnovi stara več kot 850 let, bo potrebna prenova ostrešja z novo kritino in zamenjavo dotrajanega celotnega lesa. Material bomo nabavili letos, dela pa se bodo izvršila drugo leto.

Med večjimi prireditvami, ki so pri nas letos na vidiku, je redno vsakoletno srečanje slovenske verne mladine, ki bo letos v soboto, 16. septembra. Poleg tega pričakujemo večji obisk v soboto, 14. oktobra, ko bomo iz vseh slovenskih škofij skupaj z našimi škofi obhajali fatimsko stoletnico. Pridružili se nam bodo tudi Hrvati in zastopnik iz Fatime.

kronist