Pomen Fatime za naš čas (7)

Kakšne razloge nekateri navajajo za obstoj četrtega dela fatimske skrivnosti?

Italijanski novinar Antonio Socci in nekateri drugi avtorji pravijo, da je pri Marijinih prikazanjih v Fatimi navzoče oboje: dogajanje in Marijino besedilo kot pojasnilo tega dogajanja. Pri tretji skrivnosti pa je opisano samo dogajanje. Manjka torej Marijino pojasnilo, ko bi bilo bolj potrebno kakor kje drugje. Šlo naj bi za dva dokumenta, in sicer:

1) doslej znana in leta 2000 objavljena »tretja skrivnost«, ki jo je sestra Lucija napisala na štirih listih s skupaj 62 vrsticami, in

2) »četrta skrivnost« ali »drugi del« tretje skrivnosti, ki ga je napisala na enem listu z 20 do 25 vrsticami ter še ni bil objavljen.

Prvi dokument s tretjo skrivnostjo na štirih listih je jasno izpričan in objavljen v originalni fotografski obliki z originalno Lucijino pisavo.

Za obstoj drugega dokumenta, ki naj bi bil napisan na enem listu in naj bi vseboval Marijine besede, Socci navaja naslednje razloge:

a) Msgr. Venancio je zaprto kuverto fatimskega škofa, v kateri je bila manjša zaprta kuverta z Lucijino tretjo skrivnostjo, 1. marca 1957 izročil apostolskemu nunciju v Lizboni. Pazljivo jo je pregledal proti svetlobi in ugotovil, da je v Lucijini kuverti le en navaden popisan list s približno 20–25 vrsticami, a vsebine ni mogel prebrati.

b) Pater Alonso, strokovnjak za fatimske dogodke in sporočila, je še pred letom 2000 večkrat povedal, da je sestra Lucija skrivnost napisala na en list papirja. To dejstvo ni bilo nikoli ovrženo.

c) Kardinal Alfredo Ottaviani, prefekt Svetega oficija v Rimu, ki je leta 1957 skrivnost prebral, je pri slavni konferenci leta 1967 izjavil: »[Lucija] je napisala na en list to, kar ji je rekla Devica, naj pove svetemu očetu.«Tu se, misli Socci, poleg enega lista papirja omenjajo Marijine besede.

V »tretji skrivnosti«, ki je bila objavljena 26. junija 2000, ni nobene Marijine besede, ampak le opis tega, kar je Lucija videla. Tu ne gre za en list papirja, ampak za štiri. Iz vsega tega nekateri preiskovalci fatimskih dogodkov sklepajo, da je sestra Lucija za tretji del skrivnosti napisala dva dokumenta; eden, na štirih listih, opisuje dogajanje, drugi, na enem listu, vsebuje Marijine besede. Ta doslej neobjavljena Marijina pojasnila ima Socci za »četrto fatimsko skrivnost«. Po tem pojmovanju naj bi bila leta 2000 objavljena le »tretja« skrivnost, medtem ko »četrte« še ne poznamo.

Naj bo že tu pojasnjeno, da glede enega ali štirih listov velja, da sta obe trditvi pravilni. Gre za eno polo, ki je dvakrat preganjana, da nastanejo štirje listi. Ottavianieve besede »kar ji je rekla Devica« lahko razumemo v smislu, da ji je Marija naročila, naj opiše tretji del fatimske skrivnosti, ne da bi ji kaj posebej razlagala.

Da gre za dva dela tretje skrivnosti, nekateri fatimologi sklepajo tudi iz dejstva, da je za papeža Pavla VI. dvakrat zapisano, da je bral tretjo fatimsko skrivnost: v četrtek popoldne, 27. junija 1963 [to naj bi bil »zavojček Capovilla«] in 27. marca 1965 [to naj bi bil »zavojček Bertone«].

Naj bo omenjeno, da je možno, da je papež Pavel VI. dvakrat bral isto besedilo.

Škof Loris Capovilla, ki je bil osebni tajnik že pri Janezu XXIII., naj bi potrdil, da gre za dve besedili. »Zavojček Bertone« naj bi obsegal tisto besedilo, ki je bilo objavljeno leta 2000, »zavojček Capovilla« pa še neobjavljeno Marijino besedilo, ki naj bi ga že Pij XII. dal prenesti v svoje osebno stanovanje in sta ga tam hranila tudi Janez XXIII. in Pavel VI. ter verjetno tudi naslednji papeži. Ta zavojček naj bi nosil datum 9. I. 1944.

Naj pojasnimo, da gre tu za več nepreverjenih trditev.

Da naj bi šlo za nekaj bolj pretresljivega kot je leta 2000 objavljena skrivnost, nekateri sklepajo iz dejstva, da sestra Lucija skoraj tri mesece ni mogla izpolniti škofovega naročila. Ko je pisala prvo in drugo skrivnost, je rabila le dober mesec, čeprav je morala opisati strašno videnje pekla in grozote druge svetovne vojne ter komunistične revolucije. Dne 26. julija 1941 ji je škof v pismu naročil, naj zapiše vse, česar se še more spomniti o Jacinti. Lucija je v tem naročilu spoznala Božjo voljo in je do 31. avgusta 1941 že napisala prva dva dela fatimske skrivnosti. Tretji del naj bi bil zanjo veliko vznemirljivejši in jo je popolnoma ohromil, zato naj bi ga uspela napisati šele po Marijinem posredovanju 2. januarja 1944. Del, ki je bil objavljen leta 2000, naj bi napisala do 3. januarja 1944, neobjavljeni del pa do 9. januarja 1944. Nekateri mislijo, da to kaže, da je v napovedi šlo za velik odpad od vere Cerkve tako vernikov kot pastirjev in veliko zanemarjanje pastirske službe. To naj bi bilo za Lucijo kot globoko verno redovnico mnogo težje zapisati kakor napoved tretje svetovne vojne ali kake naravne katastrofe ali tudi tisti del, ki je bil objavljen leta 2000. Takšno razlago naj bi podpiral Lucijin zadnji stavek v drugem delu fatimske skrivnosti: »Na Portugalskem se bo prava vera zmeraj ohranila itd.«

Glede teh trditev je treba reči: Sestra Lucija je zapustila zelo obsežen, doslej neobjavljen dnevnik. Iz njega so v Lucijin življenjepis v portugalskem jeziku, ki je izšel leta 2013, vzeli nekatere odstavke; med njimi pomembno poročilo o zapisu tretjega dela fatimske skrivnosti. Iz tega zapisa se vidi, da Lucija dolgo časa ni mogla izpolniti naročila svojega škofa, naj zapiše ta del skrivnosti, ker iz nebes ni dobila nobenega naročila oziroma dovoljenja. Ko ga je 3. januarja 1944 dobila, je zlahka še isti dan opisala skrivnost. V dnevniku nič ne poroča o četrtem delu skrivnosti, ki naj bi ga prejela 13. julija 1917. V njenem življenjepisu je jasno zapisano, da nič drugega ne spada k »tretji« skrivnosti kakor leta 2000 objavljeno besedilo.