Zasluge dr. Manuela Formigona

Glavni zasliševalec pastirčkov je bil duhovnik dr. Manuel Formigon, profesor v lizbonskem bogoslovnem semenišču in poznejši veliki apostol Fatime. Z obema družinama vidcev je bil kot hišni prijatelj tesno povezan. Dne 13. septembra 1917 je prvič prišel v Covo da Iria. Otroke je zasliševal na njihovih domovih, prvič 27. septembra 1917. Prihajal je vsak mesec in postavljal zelo različna vprašanja.

Lucijo je resno in zelo podrobno izpraševal. Hkrati je bil njen duhovni voditelj. Mnogo ji je govoril o krepostnem življenju. Nekoč ji je rekel:

»Otrok, našega Gospoda moraš imeti zelo rada, ker ti izkazuje tako velike milosti in dobrote.«

Ta stavek je tako vplival nanjo, da je od takrat naprej nenehno govorila:

»Moj Bog, ljubim Te v zahvalo za milosti, ki si mi jih dal.«

Ta vzklik je bil tudi Jacinti tako všeč, da je med najbolj navdušeno igro spraševala:

»Sta pozabila reči našemu Gospodu, da ga ljubita v zahvalo za milosti, ki nam jih je dal?«

Za primer, kako je zasliševal pastirčke, je tu navedenih nekaj Formigonovih vprašanj in Lucijinih odgovorov.

Ko je dobil od Lucije odgovor, da so se po Marijinem prikazanju »pokazali tudi sv. Jožef in dete Jezus, naš Gospod (…) in Žalostna Mati Božja brez meča v srcu ter karmelska Mati Božja, ji je s poudarkom stavil vprašanje:

'So prišli vsi ob istem času, kajne?' (…)

'Ne. Najprej sem videla Gospo rožnega venca, sv. Jožefa in Dete. Potem sem videla našega Gospoda. Nato Žalostno Mater Božjo in končno Gospo, ki se mi je zdela karmelska Mati Božja.'

'Je dete Jezus stalo ali je bilo v naročju sv. Jožefa?'

'Bilo je v naročju sv. Jožefa.'

'Je bilo že odraščeno?'

'Bilo je majčkeno.'

'Koliko let je utegnilo imeti?'

'Približno eno leto.'

'So se prikazali nad črniko?'

'Ne! Prikazali so se ob soncu, potem ko je Gospa izginila nad črniko.'

'Je naš Gospod stal?'

'Videla sem ga samo od pasu navzgor.'

'Koliko časa je trajalo prikazanje na črniki? Toliko, da bi človek zmolil rožni venec?'

'Zdi se mi, da ne.'

'In podobe na soncu, so bile vidne dolgo časa?'

'Malo časa.'

'Gospa ti je povedala, kdo je?'

'Rekla je, da je Gospa rožnega venca.'

'Kaj je še rekla?'

'Rekla je, naj se poboljšamo, naj ne žalimo našega Gospoda, ki je zelo žaljen; naj molimo rožni venec in prosimo odpuščanja za svoje grehe.'

'Je rekla še kaj drugega?'

'Rekla je, da hoče, naj ji v Irijski globeli postavijo kapelo.'

'Kdaj se je pričelo znamenje na nebu?'

'Potem ko je Gospa izginila.'

'Od kod je prišla?'

'Od vzhoda.'

'Kam je odšla?'

'Na vzhod.'

'Je dolgo trajalo, da je izginila?'

'Malo časa.'

'Si videla znamenja na soncu?'

'Videla sem, da se je vrtelo kakor kolo' (…)

'Kdaj je bila Gospa lepša, tokrat ali drugikrat?'

'Zmeraj je bila enako lepa.'«

Dr. Formigon je bil prvi pisatelj in zgodovinar Fatime. Njegova prva knjiga o Fatimi Čudoviti fatimski dogodki je izšla leta 1921, razprava Psihološka študija vidcev, v kateri med drugim zavrača možnost halucinacije, pa že 1918. Obsežnejše delo Čudovitosti Fatime pa je zagledalo luč sveta 1927.

V Psihološki študiji vidcev je med drugim zapisal:

»Glede odkritosrčnosti otrok ni mogoče dvomiti. Kako bi mogli igrati komedijo trije preprosti in nevedni otroci, od katerih ima eden deset, drugi devet in tretji sedem let starosti? Kako bi mogli vztrajati pri svojih trditvah ob grožnjah, ki so jih dobivali, in v preganjanjih, ki so jih trpeli, ter v zaporu, ki so ga prebili? (…)

Da ima kdo privide, mora biti zanje na neki način dovzeten. Fatimski vidci te dovzetnosti niso imeli, ne fizične ne moralne.«

Leta 1920 je dr. Formigon spomnil župnika v Olivalu, da bo treba kupiti zemljišče v Irijski globeli, škofu pa je svetoval, naj po zgledu lurškega škofa imenuje komisijo za fatimsko zadevo. Sam je v njej postal branilec vere.

Dalj časa je prebil v Lurdu, da se je poučil, kako je treba ravnati v takem primeru. Spremljal je pisanje o Fatimi doma in v tujini. Za svojega škofa je 1930 sestavil poročilo. Ustanovil je kongregacijo redovnic Redovnice zadoščevalke naše fatimske Gospe bolečin.